Dijaki (BIC Ljubljana) - program veterinarski tehnik, Erasmus+ Malta, oktober 2025

Današnji dan je potekal bolj umirjeno. Vid je delal zjutraj, Karin pa popoldne. Na kliniki so imeli zjutraj nekaj strank po tem pa 5 ur nobene. Veterinarja sta v tem času pregledovala kartoteke, Vid pa se je pogovarjal s tehnicama. Karin se je pred odhodom počutila prijazno in nama v trgovini kupila krofe. Ko je Karin prispela ob treh v ambulanto, se je začel kaos. Delala sta oba veterinarja, ki sta imela zaseden dan. Imeli smo kastracijo mačka, veliko odvzemov krvi in cepljenja. Na kliniko je prišel tudi zajček, ki je bil zelo puhast in njegove dlake so končale v nosu vseh na kliniki.  Tehnica je na kliniko pripeljala potepuškega mačka, ki je imel tumor v ušesu. Karin je proti koncu dela zbudila Vida in ga prisilila, da pride do klinike, saj je velik otrok in si ni upala sama hoditi po temi. 

Danes sem jaz spet delala zjutraj in se kot vsak dan peš odpravila na kliniko. Začela sem ob osmih zato sem pravi čas odšla, da ne bi bila pozna. Na poti sem srečala psa, ki je sedel na cesti in imel je ovratnico ter se zdel prijazen, zato sem se na hitro ustavila in ga pobožala. Pes je bil zelo crkljiv in ko sem ga nehala božati in šla naprej je začel jokati in me je začel zasledovati. Hodil je z mano in ena gospa me je ustavila in me prašala če je moja psička noseča (pes je bil moški in ekstremno debel). Z mano se je sprehodil do klinike, potem pa šel proti glavni cesti, zato sem z njemu hodila nazaj , da ga nebi kdo zbil. Prav zaradi tega sem zamudila 20 minut.  V ambulanti smo imeli bolj počasen dan. Delal je samo en veterinar, ki je imel le par strank. Le eni mački sva dobre pol ure vzemala kri, saj je bil zelo prestrašen. Ob treh je prišel v ambulanto Vid in še drugi veterinar. Karin je odšla, Vid in veterinar sta pa sprejela še veliko strank. Bil je klasičen dan na kliniki, ...

Danes se je Vid zbudil kar pozno, zato ni imel časa za zajtrk, raje se je ustavil v trgovini v kateri je skoraj vsak dan (Arkadija💜). Že zjutraj je bilo veliko dela, predvsem cepljenja in pregledi. Okoli 12:00 smo začeli pripravljati za čiščenje zob, kmalu za tem pa je na kliniko prispela tudi Karin. Karin je psičko crkljala, da bo v miru zaspala v njenih rokah, ona pa se je v zahvalo na Karin polulala in še cel dan je smrdela po urinu. Po čiščenju smo psa namestili v hospital in nadaljevali z delom. Prišla je tudi glavna veterinarka, ki je imela veliko strank za akupunkturo. Vid je ob 16:00 odšel, Karin pa je prišla nazaj ob 19:00. Ker sva bila oba na koncu dneva precej utrujena, sva se oba kmalu spravila vsak v svojo posteljo.

Začel se je še zadnji delovni teden na Malti. Karin je delala zjutraj, Vid pa popoldne. Zjutraj sem veterinarju pomagala sprejemati stranke. Imela sva zelo pestro jutro. Večina pacientov je prišlo na odvzem krvi, nekaj pa na cepljenje. Veterinar mi tudi pusti, da vse živali cepim. Ob 12.00 je prišla še veterinarka in tudi Vid. Z veterinarko smo imeli kastracijo psa, ki je imel eno modo povečano. Ob končanem posegu smo videli bistveno razliko med modom s tumorjem in tistim, ki ga nima. Po operaciji se je Karin odpravila domov. Popoldan se je učila in pospravljala svojo sobo. Vid se je vrnil ob osmih. Skupaj sva pojedla večerjo in pogledala film. 

Danes sva se odpravila v mesto Marsaxlokk, kjer sva si ogledala znane tržnice. Tam sva si kupila nekaj tradicionalnih sladic, ki so jih prodajali na tržnici. Hotela sva se ustaviti na kavi, a so bili vsi lokali polni, zato sva se odločila, da se bova najprej šla kopat. Na plaži sva si našla mesto v senci, saj je sonce pripekalo. Po kopanju sva kočno našla mesto v lokalu, nato pa sva se z avtobusom odpravila nazaj. Doma sva pojedla kosilo in se otresla peska. Imela sva še veliko časa popoldan, zato sva se odločila, da bova obiskala mesto St. Julian´s, ki je le 20 minut stran od naju. Mesto je znano po svojem modernem stilu. Sprehodila sva se do znanega stolpa Mercury Tower in se ustavila v luksuznih trgovinah (presenetljivo si nisva nič kupila). Vid je bil zelo fasciniran nad stolpom, Karin pa se je pokvaril polnilec za telefon, tako da je bila najina naslednja misija najti nov polnilec ob desetih zvečer. Domov sva se morala odpraviti s taksijem, saj ob tej uri avtobusi ne vozijo več.

Danes sva se morala kar zgodaj zbuditi, saj sva ob 11:00 imela rezervirano križarjenje po sosednjih otokih Malte. Ob 9:00 sva prišla na avtobusno postajo in se 1 uro peljala do pristanišča v mestu San Pawl. Ob 10.30 sva se vkrcala na ladjo, pred tem pa sva si na pristanišču kupila karti za plavanje v Blue Lagoonu. Prva postaja na križarjenju je bila znamenita plaža Blue Lagoon na otoku Comino. Izkrcala sva se iz ladje in imeli smo eno uro za sprehod po Cominu ali plavanje seveda sva se odločila za plavanje. Ker je Comino zaščiten, z namenom ohranjanja njegove naravne lepote, se moraš, pred obiskom otoka, na spletni strani prijaviti in izbrati čas obiska, nato pa pred prihodom dobiš še zapestnico. Plaža je bila sicer polna ljudi, a nama je uspelo najti prostor, kjer sva lahko odložila svoje stvari in se odpravila plavat. Blue Lagoon je slaven zaradi svoje kristalno čiste vode in prelepega zaliva. Po osvežitvi v morju, sva se vkrcala nazaj na ladjo in odpluli smo do naslednje postaje, ot...

Danes naju je veterinarka prosila, da oba delava zjutraj, ker popoldan niso imeli nobenega naročenega. Delala sva do enih, se odpravila domov na kosilo in sva se odločila, da bi šla spet v glavno mesto. Valetta nama je zlo všeč in hotela sva kupiti darilca za najine družine in prijatelje. Prav tako sva si želela ogledati streljanje topov, ki so vsak dan (razen ob nedeljah), ob 12.00 in ob 16.00. a na koncu jih ni bilo. Ponovno sva se sprehodila po mestu in šla tudi na večerjo.  Vid je jedel tradicionalno jed, zajca, Karin pa testenine. Ostala sva tudi kasneje in videla prečudovito mesto ponoči. 

Današnji dan je Karin spet delala zjutraj. V ambulanto sem prispela ob osmih in čakala 15 minut, ker je tehnica zamujala. Nato sem čakala še do desetih v ambulanti, da je bilo kaj dela, saj je šele takrat prišel veterinar, ki je imel le par pacientov. Ob treh je prišel še Vid. Spoznala sva tudi novo tehnico, ki nikoli do zdaj še ni delala. Cel dan je bil bolj počasen, saj strank ni bilo veliko. Jaz sem se ob štirih odpravila domov in malo pospravila stanovanje in šla popoldan spat, saj sem slabo spala čez noč. Vid pa je prišel domov ob pol osmih.  Jaz (Vid) sem delal z veterinarjem, ki se je pred nekaj dnevi vrnil iz dopusta. Pomagal sem mu s fiksacijami in pripravljanjem zdravil. Čeprav je bilo veliko strank nama je še vedno uspelo z delom končati ob sedmih. Nato sem le še počistil kliniko in se vrnil v nastanitev.

Danes sva oba delala popoldan, saj sva šla po praksi s celotnim veterinarskim osebjem na predavanje o gastrointestinalnih boleznih. Delala sva od treh do osmih in imeli smo le par strank in urgentno operacijo mačka, ki ni lulal že dva dni. Celotna operacija je bila naporna in za veterinarja zelo stresna, a maček je preživel in je v redu.  Okoli pol osmih je naju in tehnico veterinar odpeljal do predavanja, ki se je začelo ob osmih. Predaval je profesor Alex German iz veterinarske fakultete v Liverpoolu. Najprej je predaval o bolezni psov nato še mačk. Zvedela sva klinične znake za točne bolezni, kako jih ugotavljamo in zdravimo. Seminar je trajal dve uri in pol, nato smo še dobili nekaj hrane. Vsi smo bili lačni, hrane pa ni bilo veliko in ni bila tako dobra :(.  Nato naju je veterinar odpeljal domov, saj ni želel, da pokličeva taksi, avtobusov pa ob tej uri ni bilo več. Ko sva prišla domov sva bila še vedno lačna in si skuhala večerjo. Vid je na koncu dneva zaspal na kavču.

 Danes je Karin delala zjutraj, Vid pa popoldne. Zjutraj sem pomagala veterinarju, vse stranke danes so prišle na odvzem krvi. Le ena gospa je prišla s tremi mački, katerim sem postrigla kremplje. Med tem ko, sem enim od njenih mačk strigla kremplje, me je gospa informirala, da enega njenih mačk kliče ˝plump orange fatty˝. Vid je na kliniko prispel ob 12:00 medtem ko so Karin in veterinarska tehnica že pripravljale psa za kirurško odstranjevanje bradavic. Psu je Karin tudi uspešno ustavila kanilo. Vid je pomagal drugi tehnici pripraviti mačka za kastracijo in mu po posegu postrigel kremplje. Pes se je zelo upiral anesteziji in kar nekaj časa je trajalo, da je končno zaspal. Med posegom sva ponovno izvajala monitoring in po posegu počistila operacijsko sobo in umila inštrumente. Karin je ob 16:00 odšla domov. Vid je nadaljeval delo na kliniki še do 19:00. Pred odhodom je odnesel smeti in pomil pulte ter mize. Doma ga je čakala večerja.

 Danes je Vid delaj zjutraj, Karin pa popoldne. Vid je vstal že ob 6:30 in si v miru pripravil zajtrk in se pripravil na delo. Na poti na kliniko se  je vstavil še v trgovini in si kupil 6 mafinov za malico. Na kliniko je prispel še pred tehnico in tako 15 minut premalo oblečen čakal na jutranjem mrazu. Malo čez 8 je prišla tehnica in skupaj sva odprla kliniko. Veterinar je prispel šele ob 9:00 in takrat se je delo šele zares začelo. Ker se je veterinar danes prvič vrnil na kliniko po dopustu, je imel veliko strank in tako sem imel do 12:00, ko je prispela Karin, kar veliko dela. Večinoma sem mu pomagal pri fiksacijah, jemanju krvi, pripravi zdravil in cepiv. Ob 12:00 je prispela tudi najina mentorica, ki je kmalu po prihodu opravila kirurški poseg in sicer odstranitev bradavic. Pri posegu sva izvajala monitoring anestezije. Po posegu sva počistila operacijsko sobo in umila inštrumente. Po tem sva imela nekaj časa za malico. Vid je ob štirih končal z delom in se odpravil nazaj...

Danes je bilo vreme bolj ugodno in že ob 8:00 sva se odpravila na avtobus (ki nama je CELO ustavil) do Mdine. Po 30-minutni vožnji sva prispela na prvi cilj današnjega dneva. Po srednjeveškem mostu sva vstopila v stari del mesta in se sprehodila po ozkih ulicah. Ustavila sva se v nekaj trgovinah s spominki in na kavici. Videla sva nekaj prostorov, kjer so snemali slavno serijo Game of Thrones. Po Mdini sva se odpravila v Rabat. šla sva peš, saj je mesto čisto blizu. Ogledala sva si cerkev in vrtove, ter se sprehodila okoli. Oba sva bila na tej točki že zelo lačna, zato sva se odločila, da bova poiskala restavracijo za kosilo, ker pa je bilo mesto polno turistov sva eno uro iskala restavracijo s prosto mizo. Iz Rabata sva se, ponovno, z avtobusom odpravila ogledati Dingli cliffse. Med vožnjo je prišlo do sistemskih napak, saj smo za približno 10 minut obtičali v ulici, ki ni bila dovolj široka. Do šoferja je prišla gospa iz avta na ulici in se z njim začela kregati. Končno, smo se odpel...

Najini plani za danes, so bili že na vse zgodaj zjutraj uničeni. Namen sva imela iti v staro glavno mesto Malte, Mdino, ampak ko sva se zbudila, sva videla, da so bile ceste poplavljene, saj je čez noč padal dež. Prvo polovico dneva sva si vzela bol preprosto, saj sva bolj ali manj počivala in bila vsak zase. Po kosilu so se poplave umirile, ampak ker je bilo že prepozno, da bi šla v Mdino, sva se odločila da bova šla na kratek sprehod do spara, saj nama je počasi zmanjkovalo hrane. Na poti nazaj do nastanitve naju je ujel dež, tokrat sva le imela dežnik. Ko sva prišla nazaj, sva se odločila, da bova malo nadoknadila najin izostanek v šoli. Učila sva se pozno v noč.

Danes se je začel najin deljeni urnik. Vid je delal popoldne, jaz pa zjutraj. Ko sem se zbudila, sem šla v Vidovo kopalnico po zobno pasto, morala sem ga pa tudi slikati, ko spi (ne pusti mi, da objavim sliko). Odpravila sem se na prakso. Ni bilo veliko dela, imele smo namreč samo en zobni poseg mačke Polly.  Po posegu, ko je bila mačka še pod anestezijo, je veterinarka opravila še akupunkturo. Jaz pa sem ji postrigla kremplje in jo priklopila na podkožno infuzijo. Odpravila sem se domov in na poti srečala Vida, ki se je ravno odpravljal na kliniko. V stanovanju sem si naredila za jest in se cel dan, ker je bila končno tišina, saj ni bilo Vida, učila. Preden je prišel Vid sem šla še na krajši sprehod ob morju.  Jaz (Vid), sem se zbudil ob 10.00 in si v miru (ker ni bilo Karin) naredil zajtrk. Po zajtrku, sem do 13.00 bral knjigo, potem sem se počasi začel pripravljati na delo. Na poti sem šel še v trgovino, da sem si kupil malico. Že takoj ob prihodu sem bil vključen v delo, s...

Na deževen dan, sva se kar pozno zbudila in hitro sva se odpravila do klinike. Poleg tega, da sva oba zelo slabo spala, je padal dež in ceste so bile poplavljene, saj na Malti nimajo veliko zelenih površin, da bi vodo odplaknile, zato ko pada dež tudi veliko poplavlja. Po naporni hoji skozi poplavljeno cesto sva z čevlji polnimi vode prišla na cilj in se pripravila na delo. Danes je bilo na kliniki veliko dela, pacienti so bili predvsem psi. Večinoma so bili na sporedu rutinski pregledi, cepljenja, čipiranja... Na srečo nama danes ni bilo treba čistiti, saj je na kliniko prišla čistilka. Po kratkem, a napornem, delavnem dnevu sva se peš odpravila nazaj v nastanitev (dež se je do takrat že umiril). Ker sva bila utrujena (lena) in nisva dobro spala, sva se odločila, da se danes ne bova trudila s kuhanjem in sva si raje naročila sushi ter bubble tea iz wolta (hrana je bila izvrstna in prav to sva na tak dan rabila). Čeprav sva bila še vedno utrujena sva vseeno zbrala moči in se odpravila ...

Danes zjutraj sva se zbudila in se hitro odpravila na prakso. Cel delovni dan ni bilo veliko dela in sva se samo pogovarjala z veterinarjem in veterinarsko tehnico. Ko sva prišla v stanovanje, sva si naredila kosilo in se z avtobusom odpravila v mesto Sliema. Čakala sva na postaji, a je deževalo je in trije avtobusi so nama na postaji samo odpeljali mimo (počutila sva se kot, da bi bila doma), zato sva se do mesta odločila iti peš. To je bila grozna ideja, saj nisva imela dežnika in bila sva čisto premočena.  Med potjo sva se ustavila v trgovini in investirala v dežnik. Ko sva prišla v Sliemo, je še vedno deževalo in našla sva zavetje v nakupovalnem centru. Tam sva v nekaterih trgovinah kupila nekaj tradicionalnih sladic. Nato sva se še malo sprehodila po mestu in si ga ogledala. Ustavila sva se na čaju.  Ker je zelo deževalo in je imel Vid navigacijo, nisva pa imela dežnika, mu je zaradi dežja, nehal delati telefon. V stanovanju je imel mentalni zlom in se po dveh urah (med t...

Zjutraj, sva se kar pozno zbudila in se začela pripravljati na nov dan na kliniki. Po krajšem sprehodu sva prispela do klinike in že pol ure po prihodu, sva se z veterinarko in veterinarsko tehnico odpravila kar daleč, v mesto Mosta. Tam je veterinarka v večji kliniki opravila sterilizacijo, pri kateri sva tudi sodelovala. Zdelo se nama je zanimivo, da namesto da bi živali okoli vratu namestili stožec, so ji okoli trebuha namestili ˝plenico˝, kar je za njih vsakdanje, v Sloveniji pa se to v praksi uporablja redko.  V kliniki, kamor smo se odpeljali, dela tudi veterinar za eksotične živali. Pokazal nama je, kako je zdravil želvo, ki je imela delno paralizirane zadnje noge. Da želva nebi bila vedno v istem položaju na tleh, jo je veterinar povil z povojem in jo obesil na strop kletke. Po končani stilizaciji, smo se ponovno skupaj vrnili na našo klinik, kjer smo sprejeli še nekaj strank. Po dolgem dnevu sva se pozno zvečer odpravila nazaj v nastanitev, kjer je Vid ponovno pripravil ve...

Danes se je Karin zbudila že ob pol osmih, Vid pa je dremal do devetih. Karin si je zjutraj naredila kavo in pomila posodo, ko se je zbudil še Vid sva pa skupaj pojedla zajtrk. Šla sva na krajši sprehod, kjer sva tudi srečala  dva petelina in dve kokoši sredi ulice, po tem je Vida zelo zaskrbelo kam ležejo jajca in še vedno o tem razmišlja. Ko sva prišla nazaj, sva se pripravila za prvi dan dela v ambulanti Pawmedics. Do tja sva hodila in na poti videla tudi par kmetij. Spoznala sva zaposlene, ki so naju toplo sprejeli. Opazovala sva kako poteka njihov vsakdan in razkazali so nama ambulanto. Sodelovala sva tudi pri nekaterih kliničnih posegih in pregledih. Konec delovnika sva ambulanto posesala in pomila ter se spet peš odpravila domov. Vid nama je v stanovanju skuhal večerjo in odpravila sva se vsak v svojo posteljo.

Danes, sva se ob 10.00 odpravila peš do glavnega mesta Vallette. Na poti sva se ustavila še v botaničnih vrtovih. Vrtovi so večinoma javno dostopni, le nekateri deli so publiki zaprti, a si jih še vedno lahko ogledaš skozi ograje. Tam sva videla zelo velike kaktuse, ki so nama bili zelo zanimivi.  Od botaničnih vrtov sva naprej nadaljevala pot do glavnega mesta in celega prehodila. Vmes je začelo deževati in našla sva začasno zavetje v ulicah. Hotela sva si pogledati še streljanje s topi, a so ravno ob nedeljah zaprti. Zelo so nama bile všeč ulice v Valletti, saj so ozke in vsako stanovanje ima svoj balkon. S čolnom sva se tudi popeljala na ogled mesta Birgu in nato nazaj do Vallette. Čez cel dan sva srečevala mačke in opazila, da imajo pri na nekaterih ulicah postavljene hiške, kjer dobivajo hrano in vodo. Po dolgem dnevu sva se peš odpravila do stanovanja in se obadva, utrujena, hitro odpravila spat.